Orgle

Nove orgle v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem so opus 14 iz delavnice Orglarstvo Močnik in imajo 37 pojočih registrov, razdeljenih na dva manuala in pedal. Že na prvih pogovorih nas je vse navdušil predsednik Nadškofijske komisije za orgle mag. Dalibor Miklavčič z idejo, da v Velesovem postavimo orgle, na katere bi se  kar najbolj avtentično dalo izvajati čudovito orgelsko glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Take orgle so hkrati zelo primerne za izvajanje slovenske cerkvene glasbe. Orgle se zato tako tehnično kot zvočno zgledujejo po znamenitem Saškem orglarju Zachariasu Hildebrandtu, učencu slavnega Gottfrieda Silbermanna. Za Hildebrantove (pred kratkim restavrirane) orgle v cerkvi sv. Venclja v Naumburgu, ki jih je izdelal po navodilih J. S. Bacha, je Bachov učenec zapisal: »Kdor je te orgle videl in slišal, nikoli ni odšel brez občudovanja…«.

Pri načrtovanju orgel je bila poleg ogleda orgel v Naumburgu, Dresdnu in Freibergu, zelo dobrodošla pomoč prof. dr. Franka – Haralda Gressa, priznanega strokovnjaka za Silbermanna in Hildebrandta, ki je določil tudi menzure (razmerje med premerom in dolžino piščali). S svojim znanjem in izkušnjami je zvočno podobo orgel pomagal oblikovati tudi mag. Dalibor Miklavčič.

 

Foto: Orglarstvo Močnik

 

Nove orgle so mehanske s sapicami na poteg. Tipke so obešene na trakturo (mehansko povezavo), kar omogoča najbolj neposreden stik organista z orglami in s tem kar najbolj natančno in virtuozno igranje. Tipke so preko kotnikov, gredi in tankih lesenih letvic (abstrakt) povezane z ventili v sapnici. Zrak dovaja orglem brezšumni električni ventilator. Ta polni zbiralni meh, iz katerega se napajajo trije klinasti mehovi, iz njih pa zrak potuje po kanalih do posameznih sapic. Klinasti mehovi zagotavljajo rahlo nestabilen zrak, ki diha z ritmom skladbe, kar je ena od osnovnih značilnosti baročnih orgel. Zvok orgel je jasen, bogat z alikvoti, principali so svetli, flavte mehke, pedal pa je dober temelj celotne zvočne zgradbe. Jezičniki so posebnost v slovenskem prostoru, saj so izdelani kot kopije izvirnih jezičnikov. Tudi uglasitev orgel ni sodobno enakomerna, temveč je po Neidhardtu »za veliko mesto« iz leta 1724. Taka uglasitev poudari značilnosti posameznih tonalitet, nekatere med njimi pa tudi veliko lepše zvenijo. Naj nove orgle še dolgo pojejo Bogu v slavo in nam v veselje.  (Tomaž Močnik)

Nove orgle so bile blagoslovljene 2. septembra 2007.

 

Foto: Orglarstvo Močnik