DOŽIVLJANJE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
Le očividec more tako pripovedovati, kot poroča evangelist Janez o vstajenju našega Gospoda. Tako živo, toplo človeško, obzirno in natančno. Bralec lahko jasno vidi vse osebe in stvari pred seboj, skoraj se jih lahko dotakne.
Marija Magdalena, nekdanja javna grešnica, velika spreobrnjenka, je po svojem srečanju s Kristusom vsa gorela za Odrešenika v svetostno prečiščeni ljubezni. Njeno življenje je imelo le en smisel in cilj: slediti Kristusu. Ko je vse Kristusa zapustilo in je na Kalvariji trpel svojo agonijo zavržen, zasramovan in osamljen, je poleg Kristusove matere in njene sorodnice Marije Kleopove stala pod križem tudi ona. Tako poroča isti evangelist Janez, ki je bil tudi sam navzoč pri Kristusovi smrti. Marija Magdalena se je na veliki petek udeležila Jezusovega pogreba in potem se kar ni mogla ločiti od groba in je sedela nasproti grobu, kot to v svojem zapisu opisuje evangelist Matej. Z drugimi pobožnimi ženami je v soboto zvečer kupila dišav in na velikonočno jutro hotela Jezusa maziliti. Ko pa je videla, da je veliki predgrobni kamen odvaljen, je stekla poročat apostolu Petru in Janezu.
Peter, prvak apostolov, je Kristusa v noči pred velikim petkom zatajil. Res se je hitro skesal, toda od bridkosti svoje velike nezvestobe in žalostnega Kristusovega konca si še vedno ni opomogel. Pogum mu je vlival Jezusov najljubši učenec Janez, ki je tudi v najtežjih urah Kristusu ohranil zvestobo.
Janez je bil mlad in lahkonog in tudi vest ga ni težila. Po oznanilu Marije Magdalene je bil brž pri grobu. Toda znal se je premagati. Počakal je glavarja Petra in v spoštovanju do Petrove avtoritete, ki mu je njegov greh ni odvzel, pustil, da je Peter prvi vstopil v grob.
Oba apostola sta videla, da je grob prazen, in sta verovala, čeprav še nista prav umela Jezusovega vstajenja. Gospod se je moral kasneje še nekajkrat prikazati in poslati Svetega Duha, da sta skupaj z ostalimi apostoli nato oznanjala vero v vstalega Zveličarja. Na tem oznanilu sloni tudi naša vera – danes, več kot dva tisoč let po velikih dogodkih našega odrešenja.
Naj ta velikonočna svetloba s svojo močjo utrjuje našo vero, ki je nakrhana zaradi posvetnosti in brezbožnosti naših dni.
Stanko Janežič, Slava Bogu – mir ljudem