Samostan Adergas

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem oziroma v Adergasu ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Ime vasi Adergas zveni nemško, a nemški jezik te besede ne pozna. »An der Gasse« pomeni na ulici, »An der Gras« pa na travi (na trati). Blizu je namreč vas Trata, s podružnično cerkvijo sv. Marjete, ki je že leta 1163 pridobila pravice župnijske cerkve. Leta 1238 so sem prišle nemško govoreče nune plemiških rodbin z okolice Dunaja. Te so s seboj prinašale bogato dediščino, s katero so kupovale posestva. Hlapci, ki so tu delali so kmalu začeli okrog samostana graditi hiše. Tako je nastala vas Adergas in tudi ime so ustvarile nemško govoreče nune. Obstaja več razlag izvora imena Adergas. Najbolj verjetni sta zgoraj omenjeni. Samostan dominikank je bil torej ustanovljen leta 1238 Bogat samostan so večkrat napadli Turki in ga končno razrušili leta 1471. Danes je od prvotnega samostana vidnih samo nekaj ruševin. Ohranjen pa je tudi Marijin kip.

 

 

 

Znano je, da so ga nune ob napadu Turkov skrbno skrivale v bližnjem gozdu. Po turških vpadih je bila prehodno zgrajena cerkev in samostan. Sedanjo baročno božjepotno cerkev in samostan so začeli graditi leta 1732 po načrtih Gregorja Mačka in italijanskega arhitekta Zullianija. Dograjena in posvečena je bila leta 1771. Cerkev je zgrajena v takoimenovanem beneškem baročnem stilu, ki temelji na kontrastu svetlo temno. Slike in oltarji so temni na svetlih stenah. Cerkev na vzhodni strani obdaja samostan. Zamišljeno je bilo tudi simetrično zahodno krilo samostana, vendar ni bilo nikoli dograjeno. Avstrijski cesar Jožef II. Ga je leta 1782 razpustil. Novinkam je prepovedal vstop. Leta 1880 so sedež župnije s Trate prestavili v samostan v Adergas, cerkev pa je postala župnijska. Po drugi svetovni vojni je bila samostanska stavba nacionalizirana, leta 1993 pa vrnjena Cerkvi.

Cerkev hrani bogato dediščino Kremserschmidtovih slik in najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Johan Schmidt, iz mesta Krems blizu Dunaja, je ustvaril sedem mogočnih slik, ki krasijo glavnega in stranske oltarje. Tudi Kremserschmidt je mojster svetlobe in teme, ter nežnih in toplih barv. Slike dobijo svoj izraz šele ob primerni umetni ali naravni osvetlitvi. Med drugo svetovno vojno, so Nemci želeli slike odpeljati v Nemčijo. Za namero je vedel nemški duhovnik, ki je služboval v Kranju. Sam je domačinom dal nasvet, kako naj jih rešijo. Slike naj ponoči v največji tajnosti zazidajo. Tako so tudi storili in jih potem po končani vojni postavili zopet na oltarje. Cerkev hrani tudi štiri slike našega slikarja Metzingerja.

 

 

 

 

Kipi na oltarjih so leseni. Posnemajo kamen, kar je bilo značilno za določeno dobo baroka.

Pod cerkvijo so grobnice v katerih je pokopanih nekaj sester in dva duhovnika. Več grobov katakomb je zaradi razpusta samostana ostalo praznih.

Romarski Marijin kip v glavnem oltarju je narejen iz topolovega lesa. Nahaja se v tronu glavnega oltarja.